Nakup nove zofe je na prvi pogled preprosta naloga, prav zato pa so zgrešeni nakupi tukaj pogostejši, saj smo premalo poučeni o tem, kakšna sodi v naš prostor. O sestavi notranjosti in materialih za prevleke bomo govorili prihodnjič, najprej izberimo primerno obliko in velikost.

Preden se podamo v trgovine, izmerimo prostor in določimo okvirno velikost sedežne garniture, od minimalne do maksimalne dolžine. Sestavili jo bomo namreč iz posameznih tipskih kosov, katerih dimenzije se od modela do modela razlikujejo. Narišimo tloris dnevne sobe v merilu ali izrežimo iz kartona model in ga preizkusimo v prostoru. Ne pozabimo na dejstvo, da se nam bo v prostranem salonu zofa zdela precej manjša kot potem, ko jo bodo dostavili v našo dnevno sobo!

Enako velja za višino naslona. Razstavni prostor z visokim stropom prenese višje modele, za klasično višino stropa pa raje izberimo nizek model, saj bo sicer prostor deloval natrpano. Nekateri modeli so domiselno oblikovani tako, da je osnova nižja, za udobje pa poskrbijo višje blazine. Kadar stoji sredi prostora, je poleg nizkega naslona pomembno tudi to, da je z zadnje strani lepo obdelana. Če prostora ni veliko, bodimo pazljivi tudi pri rokonaslonih. Model brez njih bo imel večjo površino za sedenje, pa tudi deloval bo lahkotneje.

Sedežna garnitura je največji kos pohištva v dnevni sobi. Čeprav hrepenimo po velikem in udobnem sestavu, le-ta ne sme preveč obtežiti prostora, prav tako pa ne sme ovirati gibanja po njem. Ne izberimo takšne, ki sega od stene do stene, ampak naj bo vedno nekoliko odmaknjena, da poleg lahko postavimo stoječo svetilko, lonec s sobno rastlino ali klubsko mizico.

Sestav naj bo prilagojen karakteristikam prostora in našim potrebam. Sodoben način življenja ukinja “klasične” sestave troseda, dvoseda in fotelja, na katerih smo s strumno poravnano hrbtenico sprejemali obiskovalce. Danes je zofa namenjena družini, ki se na njej zlekne ob dobrem filmu ali knjigi, zato se je povečala globina sedišča, hkrati pa se je znižal naslon. Najbolj priljubljen je sestav troseda s podaljškom, ki je namenjen poležavanju.

Če je prostora dovolj, namesto fotelja raje izberemo počivalnik “chaise longue”, ki ni del kompleta, ampak samostojen kos. Če za podaljšek ni prostora, ga lahko nadomestimo s takšnim modelom, kjer se podaljšani del enostavno izvleče, na eni ali obeh straneh. Tako bo pred televizijo lahko hkrati ležala štiričlanska družina, na neizvlečeno pa bomo brez težav posadili obiskovalce.

Namesto počivalnika bomo utrujene noge lahko položili tudi na tabure, ki je običajno enake velikosti, kot modularni element zofe, le da nima naslona. Kadar stoji sredi prostora, se lahko uporabi kot samostojen sedež. Pravi multifunkcionalni sestavi so zasnovani iz posameznih kosov, ki se poljubno kombinirajo in spenjajo skupaj glede na trenutne potrebe.