Kaj so letos pokazali razstavljalci na Salone Internazionale del Mobile 2012 v Milanu? Poleg standardnega programa so bile na vrsti kuhinje in kopalnice, ki jih bomo podrobneje predstavili v prihodnjih člankih. Kakšni trendi prevladujejo pri oblikovanju ambientov in katere so najnovejše kombinacije barv in materialov? Najbolj pogoste in opazne so bile zagotovo zelene stene, ki si jih je omislilo mnogo razstavljalcev, med njimi tudi Smeg.

Dedon je s pravim zelenjem in umetnimi metulji poustvaril rajski vrt, obiskovalci pa smo si lahko v njem odpočili na zibajoči se postelji, obešeni na dolgih, z ovijalkami ovitih vrveh. Zlatolasa deklica na sliki je naključna obiskovalka, verjetno se niso spomnili, da bi jo najeli kot hosteso za izpopolnitev kičaste podobe ambienta.

Obvezna oprema kuhinje so po novem dišavnice; no, nekateri smo svoje z njimi opremili že dolgo, preden so prišle v modo ;-) Skoraj vsi razstavljalci so kuhinje oplemenitili z rožmarinom, timijanom in žajbljem. Nekateri so jih nasadili v lončke, pri Varenni pa so jim namenili stenske police, ki so tako zazelenjene lepo zaokrožile kuhinjo z detajli v masivnem hrastu.

Še vedno je veliko kuhinj v nerjavečem jeklu; bodisi samo delovna površina bodisi fronte omaric. Zelo opazen trend pri oblikovanju interierja je revival vsega, kar diši po času naših babic, v kombinaciji z modernim. Pri kuhinjah Elmar so na tla položili ploščice z nostalgičnim vzorcem.

Tudi Häcker se je odločil za križanje slogov; kuhinja je zmes modernega in rustikalnega, na minimalistični mizi, prekriti z “babičinim” čipkastim prtom se bohoti porcelan, manjkajo le še piškoti. Kdo pravi, da babica ne bi sedela na plastičnih stolih?

Seveda je “crossover” slog najelegantneje in najpreprosteje ustvariti z dodatki; osnova je prav tako lahko minimalistično pohištvo, ki smo ga v tem tisočletju že vajeni in ga mimogrede nadgradimo s primernim nostalgičnim okrasjem, kot so to prikazali pri Poliformu.

Opazili smo tudi veliko bolj ali manj posrečenega oponašanja “applovskega” designa. Doimo je pokazal dodelano različico tega, kar Gorenje proizvaja že nekaj let; zaokrožene zaključke kuhinjskega niza. Zgornji sestav sodi med bolj všečne variacije na temo; pri nekaterih razstavljalcih smo dobili vtis, da se je čas zavrtel nazaj v devetdeseta, saj so se nad šankom bohotile zaokrožene poličke s halogenskimi lučkami.

Kaj pa barve v letu 2012? Vsi “veliki” so si bili edini v tem, da je modra barva “a must have”. Kombinirajo jo s celo paleto sivih in rjavih odtenkov, brez bele pa seveda že dolgo ne gre. Ligne Roset je nebo obarval z modrimi oblaki Clouds.

Modra paleta sega od baby modre in izprane azurne do kovinske barve nevihtnega neba. Prevladujejo zamolkli odtenki s primesjo sive, čeprav jih sem in tja dopolnjujejo tudi vijolični toni, vse do močnega indiga.

Petrolejska barva se izvrstno ujema s peščeno, kavno in čokoladno barvo, prav tako bi lahko k njej kombinirali vse odtenke sive, od srebrne do grafitne. Tudi Poliformova oblazinjena postelja se spogleduje z babičastim retro stilom.

Zavese so “in”! Pa ne tiste na oknih, ki zastirajo pogled na zunanji svet, ampak takšne, ki delijo velike prostore ali pa zastrejo pogled na (razmetano) garderobo ali shrambo, lahko pa nadomestijo drsna vrata. Pri Flexformu so jih spletli iz kovinskih krogcev.

Vrsta zaves so tudi resice, ki jih obesimo na strop. Svilene imajo orientalski pridih, plastične pa pridih piranske mesnice iz časov mojega otroštva. Za glamurozen pridih so pri Cavalliju uporabili kovinske resice, pogled skoznje pa priča, da se milanski sejem še ni čisto poslovil od “grajskega” stila, ki se je pred leti z razstavnega prostora IPE Cavalli razširil kot epidemija. Verjetno zato, ker so zavohali hvaležno rusko tržišče?

Ste zaskrbljeni, ker je vaše bivališče opremljeno v živahnih odtenkih, vi pa bi želeli na vsak način slediti modnim smernicam? Brez skrbi, tako kot pri oblekah, je tudi pri interierju dovoljeno prav vse, živahne barve so še svetlobna leta daleč od izumrtja.

Če nimate pravega kamina, si očitno morate omisliti vsaj takega na bioetanol, z nišo za drva kot obveznim dodatkom. Tukaj sicer zaidemo v protislovje oziroma formalizem, saj drva nimajo prav nič opraviti s kaminom na bioetanol, kar pa številnih razstavljalcev s takšno dekoracijo ne moti. Razumljivo pa je, da si na sejmu pravi kamin težko privoščijo.

Naslednje poglavje so zofe, ki se iz prečiščene elegance napetega blaga brez gubic vedno bolj nagibajo k trendu “povaljanih” sestavov, v kakršne se sicer v domačem okolju nenamerno transformira prenekatera sedežna garnitura. Zakaj torej ne bi že v štartu izbrali zdelanega videza, nas vsaj ne bo bolelo srce, ko jo bodo otroci zamenjali s trampolinom. Za dodatno spodbudo pa je Bonaldov kavč na sliki še neznansko udoben za poležavanje.

Myyour so tokrat presenetili z videoinštalacijo, projekcijo antične Grčije. Ozadje je spremljava razstavljenim svetilkam v obliki kipov, žal pa slika ne pove veliko in bi bilo potrebno za boljšo predstavo narediti videoposnetek.

Za zanimiv razstavni prostor so poskrbeli tudi pri Cielu, saj so ga v celoti, zunaj in znotraj, oblekli v umetno krzno. Glede na to, da proizvajajo kopalniški program, so bile moje prva asociacija znamenite kosmate kopalniške preproge, ki se še vedno(!) prodajajo: ena pri lijaku, druga (z izrezom) okoli talne WC školjke, nikakor pa ne sme umanjkati tudi prevleka za pokrov ;-)

V kopalnicah je obvezen element toplina, kar pomeni lesene dodatke, tople odeje in čim manj keramike. Pri Falperju so dodali še krznene stolčke, na katere sede utrujen planinec in si sezuje gojzarje. Veliko kadi in umivalnikov je izdelanih iz Coriana, ki je kot material toplejši od keramike, žal pa tudi precej dražji.

Da bo krog sklenjen, ga bom zaključila z zeleno steno, tokrat Falperjevo. Mah, ki raste na njej, ni samo zaradi lepšega, ampak naj bi v kopalnici čistil zrak in poskrbel za dobro počutje. Čas je, da na kopalnico ne gledamo več kot na prostor, kjer si ostrgamo umazanijo, ampak jo spremenimo v welness, tudi če je miniaturne kvadrature.

V naslednjem članku bomo podrobneje predstavili kuhinje.